Umetniki, misleci in duhovniki, a tudi preprosti ljudje so skozi stoletja uporabljali mandalo kot pripomoček za dvig zavesti iz linearnega, racionalnega, ki ga predstavlja leva polovica možganov, v ciklično, imaginarno, intuitivno, ki ga spodbujamo z desno polovico možganov.

Fibonacci, s pravim imenom Leonardo Pisano, je živel med 12. in 13. stol. v Pizi, Italija. Bil je utemeljitev Fibonočijevega zaporedja in Zlatega reza, ki se še danes uporablja v arhitekturi. Bil je eden prvih v zgodovini, ki so uvedli arabske številke. Trdil je, da je celotna narava matematično urejena. Njena kaotičnost in neurejenost je samo iluzija, ki zavaja nevedneže. Zlati rez je tako kot Fibonaccijevo zaporedje v naravi povsod prisoten – od razmerij med posameznimi deli teles živali, "dizajna" polževe hišice, razmerja med številom čebel in trotov v panju pa do števila cvetnih listov. Zlati rez lahko zasledimo tudi pri velikih umetniških dosežkih človeštva, pa naj bo to arhitektura, glasba, slikarstvo...

Fibonaccijevo zaporedje najdemo v razporeditvi listov rastlin, v številu cvetnih listov ipd. Taka razporeditev vsakemu listu omogoča maksimalen izkoristek prostora in obenem tudi optimalno možnost za fotosintezo, semenom pa, da njihova razporeditev zavzame minimalen prostor, kar lahko opazimo tudi pri spiralasti razporeditvi semen sončnice.

Fibonaccijevo zaporedje		Zlati rez - polž Navtilus